jedro
Gondolkodók, tudósok, feltalálók / Misleci, znanstveniki, izumitelji
V 16. stoletju so se začela daljna potovanja Evropejcev, znanstveniki so posledično prihajali do novih spoznanj. Nizozemec Gerhard Mercator je leta 1569 uvedel valjasto projekcijo sveta.
Poljski astronom Nikolaj Kopernik je s svojimi opazovanji odkril, da se Zemlja skupaj z drugimi planeti vrti okrog Sonca. Svojo revolucionarno misel je opisal leta 1543 v knjigi O gibanju nebesnih teles. Njegova dognanja sta potrdila Johann Kepler in Galileo Galilei.
Johann Kepler je leta 1596 je objavil svoje prvo astronomsko delo Kozmografska nedoumljivost. To delo predstavlja prvo razumljivo in neizpodbitno poročilo geometrijskih prednosti Kopernikove teorije. Kepler je ugotovil, da se planeti okoli Sonca gibljejo v elipsi. Razložil je tudi plimo in oseko, na katero vpliva privlačnost Lune.
Galileo Galilei je izumil daljnogled, s katerim je natančno opazoval vesolje. S sistematičnim opazovanjem neba je potrdil Kopernikovo teorijo o položaju Zemlje v vesolju.
Andreas Vesalius velja za začetnika sodobne anatomije, leta 1543 je o anatomiji napisal delo O zgradbi človeškega telesa. Knjiga je temeljila na dejanskem razteleševanju in preiskovanju. Leta 1543 je izdal tudi ilustrirano knjigo O delovanju človeškega telesa.
Švicarski zdravnik Paracelsus je zahteval, naj medicina temelji na opazovanju narave in pojavov ter predvsem na izkustvenih spoznanjih. Njegova dognanja o kugi, sifilisu, o zdravljenju s termalnimi in mineralnimi vodami ter o poklicnih boleznih so pomenila napredek v medicini.