Összegzés / Povzetek
Srednjeveška mesta so se razvila ob prometnih poteh, ob njihovih in ob dvorih visokega . Mesta so postala središča proizvodnje. Predstavniki vrhnjih slojev meščanstva so bili združeni v mestne . Na njihovem čelu je bil predstavnik . Mesta so bila dolžna poskrbeti za lastno . Meščani so bili svobodni. Živahno trgovanje je privedlo do krepitve menjalnega, gospodarstva. Začelo se je razvijati . V mestih so nastajali , posebna združenja iste branže. Tam, kjer je bila obrtna proizvodnja zelo razvita, se je krepila tudi trgovina. Najuspešnejša trgovska mesta so se povezala v mest. V poznem srednjem veku so se razvile velike obrtne delavnice, .
Fevdalizem je temeljil na porazdelitvi zemlje v zameno za službo. Z zemljo je razpolagal , ki je za lastne potrebe obdržal del zemlje, največji del je podelil v svojim vazalom: visokim plemičem ali visoki duhovščini. Tudi ti so svojo zemljo v fevd. Podeljevanje je bilo mogoče do stopnje, dokler je zemljiška posest fevdniku še omogočala izpolnjevanje obveznosti do seniorja. Prejeta posest je morala zagotoviti vseh, ki so živeli na njej. Fevdniki so bili . Na posestih je kmečka in podobna dela opravljalo kmečko prebivalstvo. Zemljiško gospostvo se je delilo na dominikalno, in srenjsko zemljo in je veljalo za (avtarkično) gospodarsko enoto. Podložniki so imeli do zemljiškega gospoda. Najpogostejše so bile odmerjena , neodmerjena tlaka, dajatve (naglavna pravda in mala pravda) in . Zemljiško gospostvo ni bila le osnovna gospodarska enota, temveč tudi upravna in enota.