ÖSSZEGZÉS
V 16. stoletju se je tudi na Madžarskem razširila reformacija. V prvi vrsti so se za novo vero zanimali madžarski plemiči, saj jih je privlačila prilastitev cerkvenega premoženja, pa tudi boj zoper katoliške Habsburžane ni bil izključen. Tudi Turkom je bila všeč reformacija, saj so prepoznali razdeljenost kristjanov in so upali, da bodo Madžari lažje sprejeli turško nadoblast. Nova vera je bogoslužje širila v materinščini in tudi Biblijo so prevedli v madžarski jezik. Na Madžarskem se je najbolj uveljavil kalvinizem. János Szilvester je pripravil prvo madžarsko slovnico ter prevedel Novo zavezo. Leta 1590 je Gáspár Károli v Vizsolyu dal natisniti prvo v celoti madžarsko Biblijo. Na plemiških dvorih so bili dejavni tiskarji, premožnejše plemstvo je ustanavljalo šole in pospešilo izobraževanje oziroma kulturo. Vse to je v veliki meri pripomoglo k izoblikovanju madžarskega knjižnega jezika.
Z reformacijo se je pojavila tudi protireformacija, ki je hotela povrniti ugled katoliške cerkve. Najvidnejši predstavnik madžarske protireformacije je bil Péter Pázmány, jezuit in esztergomski nadškof. Pázmány je uporabil vsa možna sredstva, da se zoperstavi protestantizmu in mu je h katoliški veri tudi uspelo pridobiti večji del madžarskih plemičev. Ustanovil je katoliške šole, semenišča. Leta 1635 je v Nagyszombatu ustanovil univerzo, s teološko in filozofsko fakulteto (ta univerza je bila predhodnica Univerze Eötvösa Lóránda v Budimpešti).
