Ustanovitev države

S knezom Gézo (972-997) se začenja obdobje Árpádovcev. Le-ta je sprejel krščanstvo, s poroko si je pridobil Transilvanijo in v Quedlinburg poslal poslance, da zagotovi mesto madžarskega življa v krščanski Evropi. Za svojega naslednika je določil prvorojenca Vajka, ki je pri krstu sprejel ime Štefan.
Štefana (997-1038) so po očetovi smrti postavili za kneza, vendar niso vsi soglašali s tako odločitvijo. Njegov glavni nasprotnik je bil Koppány, katerega pa je uspel premagati. Po tej zmagi je njegova glavna naloga bila okrepiti krščanstvo, izoblikovati cerkveno organizacijo ter izvesti kronanje. Papež Silvester II. mu je poslal krono, s katero so ga 25. decembra 1000 ali 1. januarja 1001 okronali. Po kronanju je ustanovil deset škofij, od katerih sta postali Esztergom in Kalocsa nadškofiji.
Iz časa njegove vladavine sta nam preostala dva zakonika (samo v prepisu), ki sta se nanašala predvsem na državno in cerkveno organizacijo. Izoblikoval je tudi sistem kraljevih županij. Za svojega naslednika je imenoval svojega sina, princa Emerika, kateremu je namenil Opozorila, v katerih ga je opomnil na korektno vladanje. A žal je njegov sin med lovom umrl. Kralj Štefan je umrl 15. avgusta 1038. K večnemu počitku so ga položili v baziliki v Székesfehérváru, ki jo je sam osnoval. S kraljem Štefanom se začne obdobje kraljev iz dinastije Árpádovcev.