Kovinska, ionska in kovalentna vez
Kovinsko vez tvorijo elektropozitivni elementi. Ko se kovinski atomi močno približajo, se lahko začnejo šibko vezani valenčni elektroni premikati od enega k drugemu atomu: nastane skupen elektronski oblak. Elektroni se ne nahajajo v vezi med dvema atomoma, temveč se lahko bolj ali manj prosto gibljejo po celotni kovini. Iz tega izhaja velika električna in toplotna prevodnost kovin. Kovinska vez ni usmerjena, zato se atomi poskušajo obdati s čim večjim številom sosedov. Tako nastanejo najbolj gosto zasedene kristalne zgradbe.
Kovinska vez
Ionska vez
Ionska vez nastane, ko atomi kovin oddajo svoje zunanje elektrone atomom nekovin. Atomi kovin postanejo takrat pozitivno nabiti ioni (kationi), atomi nekovin pa negativno nabiti (anioni). Kationi in anioni se med seboj privlačijo, saj imajo nasprotne naboje. Privlačno silo med ioni imenujemo ionska vez.
Kovalentna vez
V tem sklopu boš spoznal razliko med spojinami, ki imajo delce povezane z ionsko vezjo in kovalentno vezjo. Ionsko vez si že spoznal, čas je, da spoznaš tudi vez, katere posledica je nastanek molekul.
Kovalentna vez je vez med atomi nekovin. Atomi nekovin niti ne oddajajo niti ne sprejemajo zunanjih elektronov, pač pa si delijo skupne elektronske pare. Nastanejo molekule elementov in spojin.
V tem poglavju se boš naučil razlikovati med molekulami, ki imajo naboj enakomerno porazdeljen (nepolarne molekule), in takimi molekulami, ki imajo dva pola in naboj ni enakomerno porazdeljen (polarne molekule). Posledica zgradbe molekul so tudi lastnosti snovi, ki jih take molekule sestavljajo.