Avstenit, ki nastane pod solidus črto A-E, pri evtektoidni temperaturi 723^oC, razpade v mehansko zmes kristalov, ki se imenuje perlit.

Črta E-S podaja topnost ogljika v avstenitu. Pri 1147^oC je v avstenitu 2.06 % C. Pri 723^oC se topnost zmanjša na 0.8 % C. Ogljik, ki se pri tem izloča, se ponovno veže z železom in tvori sekundarni cementit.

 Črta GOS podaja začetek spreminjanja avstenita v ferit. Zaradi majhne topnosti ogljika v feritu se njegov delež v avstenitu med ohlajanjem veča. Pri 723^oC avstenit, ki ima 0.8 % C, razpade v mehansko zmes ferita in cementita. Ta drobnozrnata, evtektoidna zmes ferita in sekundarnega cementita se imenuje perlit.

Črta GPQ podaja topnost ogljika v feritu, pri 723 %, pri 500^oC pa je samo 0.008 %. Sproščeni ogljik se veže z železom in (tretjič v diagramu) nastaja terciarni cementit.

Točka O (temp.768^oC) predstavlja magnetno premeno. Pod to temperaturo postanejo jekla feromagnetična. Zlitine, ki vsebujejo do 2.06 % C imenujemo jekla.

Glede na % C, imajo ustrezno strukturo in se delijo na:

-        podevtektoidna (C<0.8 %) - imajo feritno ali feritno-perlitno strukturo,

-        evtektoidna (C = 0.8 %) - imajo perlitno strukturo in

-   nadevtektoidna (C> 0.8 %C) - imajo perlitno-cementitno strukturo.