Dinamični preizkus trdote
DINAMIČNI PREIZKUSI TRDOTE
Do sedaj opisani postopki so primerni za določanje trdote le manjših predmetov
oziroma preizkušancev - vzorcev. Pri dinamičnih postopkih za merjenje trdote pa
ti delujejo s sunkovito, udarno, nihajočo, menjajočo obremenitvijo.
PREIZKUS TRDOTE PO POLDIJU
To je dinamično plastična diferencialna izvedba Brinellovega preizkusa s kroglico premera 10 mm. Cevni del ima na spodnjem delu pritrjeno kroglico, znotraj pa je element, ki na spodnjem delu pritiska na primerjalno palico, zgornji del pa prenaša udarce kladiva. Napravo držimo v roki navpično na predmetu, ki mu merimo trdoto, nato pa s kladivom udarimo po zgornjem delu. Z lupo nato izmerimo premera obeh odtisov in poiščemo trdoto HB v tabelah. Prednost Poldijevega preizkusa je v tem, da je naprava prenosna in zato primerna za skladišča in delavnice.
Malo več pozornosti bomo namenili merjenju trdote po Shoru, katerega oznaka je HS. Vrednost pa je brez razsežno število.
Trdota po Shoru je dobila ime po ameriškem industrialcu A. Shoreu iz Freeporta v ameriški zvezni državi New York, katerega podjetje Shore Instrument and Manfacturing Company je okoli leta 1905 izdelalo napravo za ugotavljanje trdote, imenovane skleroskop (angleško scleroscope). Shore je želel, da bi ostala površina preizkušanca pri določanju trdote nepoškodovana [9]. Preizkus se bistveno razlikuje od do sedaj opisanih. Postopek sloni na odskoku padalnega telesa, ki ga spustimo prosto z določene višine h1. Naprava (skleroskop) sestoji iz steklene cevke, v kateri je jeklena kroglica (ali diamantno padalno kladivce). Ko spustimo jekleno kroglico, izmerimo njegov odskok h2, ki je odločilen za določitev trdote. Odboj padalnega telesa je zelo odvisen tudi od elastičnosti merjenca. Čim bolj trd je preizkušanec, višje se skakač odbije. Površina preizkušanca se pri tem ne poškoduje. Merilo je začrtano kar na stekleni cevki. Glede na višino odskoka padalnega telesa določimo trdoto preizkušanca po tabeli.
Tako trdoto lahko primerjamo z Brinellovo trdoto le, če imata v obeh primerih merjenca skupen elastični modul.
Razen od omenjenega je odboj odvisen še od oblike padalnega telesa, njegove teže in višine padanja; tudi velikost merjenca lahko vpliva na rezultat.