Zemljo sestavlja nešteto različnih snovi, kot so rude, les, voda, zrak idr., ki so sestavljene iz prvin ali elementov. Pri njihovem spajanju dobimo spojine (vegyületek), pri razkroju spojin pa dobimo spet posamezne elemente, ki jih ne moremo več razkrajati. Te osnovne elemente imenujemo kemijski elementi ali prvine. Poznamo 105 elementov, od tega jih 90 najdemo v naravi, medtem ko ostale dobimo umetno. Nadalje jih delimo na dve skupini, in sicer na kovine in nekovine. Ob tem je še skupina prehodnih elementov, ki so lahko pod različnimi pogoji tako kovine kot nekovine.
Vseh kovin je okoli 80 in imajo nekaj skupnih lastnosti, kot je prevodnost električnega toka in toplote, skoraj vsi imajo trdno agregatno stanje pri sobni temperaturi (razen Hg). Tehnično pomembne kovine so: železo (Fe), baker (Cu), titan (Ti), aluminij (Al), zink (Zn), svinec (Pb), mangan (Mn), magnezij (Mg), krom (Cr), zlato (Au), srebro (Ag), ...
Lastnosti elementov so periodično odvisne od atomskih mas. V periodnem sistemu so elementi z nekovinskimi lastnostmi v desnem zgornjem delu, v levem delu pa so elementi s kovinskimi lastnostmi. Mejo predstavlja pas elementov, ki niso tipične kovine niti nekovine. Kemijske elemente označujemo s simboli, ki so latinskega ali grškega izvora.